Priporočilno pismo je pomemben del dokumentacije, ki se jo pošlje na natečaj za določeno delovno mesto. Poleg življenjepisa (s podrobnim opisom vseh pripravništev, praks, volonterskih dejavnosti) in motivacijskega pisma (ki podaja naš osebni pogled na bodočo zaposlitev); je priporočilno pismo nekaj, kar poveča možnosti za zaposlitev. To velja za vse kandidate. Ne glede na to, ali se prijavljate na študentsko delo, prvo redno zaposlitev ali menjate službo.
Delo med študijem je pomembno za pridobivanje prvih poklicnih izkušenj, priporočilno pismo delodajalca, če je dobro napisano, pa vam lahko omogoči, da zelo hitro dobite prvo zaposlitev. Sama vsebina tega pisma, pa tudi kdo ga piše, je lahko odločilen dejavnik za zaposlitev.
Moč in pomembnost priporočilnega pisma
Moč priporočila ni le v prijaznih besedah, ki jih nekdanji delodajalec, mentor ali profesor napiše o vas in vašem delu. Takšno pismo vam kot kandidatu prinese pozitivno povratno informacijo, vam dvigne samozavest in vam daje zagon. Zelo pomembno je, da po opravljenem pripravništvu prejmemo takšno pismo, ki nas bo spominjalo na vse uspehe in dosežke.
Meseci zavzetosti med študentskim delom, napisani v nekaj odstavkih z besedami osebe, ki je bila vaš mentor – vas bodo bodočemu delodajalcu priporočili bolje kot vse točke v vašem življenjepisu. Priporočilo je tu, da vse podatke, ki se v življenjepisu pogosto slišijo preveč osnovno, kot so organiziran, natančen, motiviran, timski igralec ipd., dodatno argumentira. Zato ima, ko o tvojem delu piše nekdo, s katerim si delal določeno obdobje, in to z izbranimi besedami, velik pomen in težo.
Življenjepis opisuje, kaj smo naredili, medtem ko priporočilo opisuje, kako smo to naredili. Motivacijsko pismo razloži naše motive za prijavo na natečaj. Tisto, na kar zaposlovalci in delodajalci sami najbolj gledamo, je ravno način, kako smo opravljali določene naloge v prejšnji zaposlitvi. V tem je moč priporočila.
Koga naj vprašam za priporočilo?
Ko si na začetku kariere, nimaš za sabo veliko priporočil, saj tudi poklicnih izkušenj nimaš veliko. Čeprav je situacija takšna, kot je, je treba biti previden pri izbiri osebe, od katere želite dobiti priporočilo. To so lahko profesorji vaše fakultete, nato mentorji, s katerimi ste sodelovali pri nekaterih projektih, pa tudi nadrejeni, s katerimi ste delali med prakso ali študentskim delom. Lahko pa tudi sodelavci, s katerimi ste sodelovali pri določenih projektih.
Avtoriteta šefa
Zagotovo ima največjo težo priporočilo osebe, ki je na najvišjem položaju v podjetju ali na fakulteti. Če ste torej opravljali prakso v manjšem podjetju, kjer bi njegov direktor lahko imel vpogled v vaše delo, ga vsekakor prosite za priporočilo. In če ste bili del večje korporacije, bi bilo najbolje, da dobite priporočilo vodje oddelka, kjer ste stažirali. Dobra izbira za priporočilo je tudi neposredno nadrejeni, ki je imel največ vpogleda v vaš napredek.
Najbolj iskrena priporočila sodelavcev
Kot smo že omenili, lahko poiščete tudi priporočila sodelavcev, s katerimi ste sodelovali. Morda niso tu, da bi s svojo avtoriteto potrdili, da ste obetaven mlad strokovnjak, lahko pa vam napišejo iskreno priporočilo. Sodelavci so tu, da potrdijo, koliko si bil zagnan za določen projekt in koliko si delal, da ga uresničiš. Prav tako bodo potrdili, da ste timski igralec in da ste bili vedno na voljo vsem članom ekipe, ko je bilo treba nekaj rešiti v najkrajšem možnem času.
Koga ni treba vprašati za priporočilo
Glede na vse to je zelo pomembno, da ne prosite za priporočilo nekoga, ki vas in vašega dela ne pozna dobro, saj boste potem dobili generično priporočilo. Eno takšno pismo vam zagotovo ne more iti v prid, čeprav vsebuje zveneče ime v glavi. Predstavljajte si, da zaposlovalec pokliče to osebo in ji postavi nekaj konkretnih vprašanj o vašem delu v določeni ekipi, ta oseba pa v resnici sploh ne ve kdo ste. To je takojšen znak zaposlovalcu, da priporočilo ni relevantno in da sodelovanje med vami in to osebo ni bilo tesno.
Kako naj izgleda priporočilo?
Priporočilo naj bo predvsem iskreno in napisano od nekoga, ki vas dobro pozna. Poznavanje vaših poklicnih in osebnih lastnosti je izjemno pomembno za pisanje iskrenega priporočilnega pisma.
Vsebovati mora osnovne podatke o osebi, ki vas priporoča. Torej njeno ime in priimek, delovno mesto v podjetju, na katerem dela, ime podjetja in osnovne kontaktne podatke, kot sta e-pošta in telefonska številka. Vsi ti podatki so pomembni, saj mora zaposlovalec imeti možnost preveriti vse podane podatke in verodostojnost priporočila.
Poleg tega naj oseba, ki vas priporoča, opiše projekt, pri katerem ste sodelovali, kakšna je bila vaša vloga, kakšen prispevek ste dali med sodelovanjem in katere naloge ste opravljali. Potem bi bilo zaželeno, da poudari, kako vesela je, da vas lahko priporoči, saj ste zelo kvalitetna oseba, ki se trudi in ima številna znanja.
Koliko priporočil morate imeti?
Te podatke običajno vidimo v samem oglasu za delo, optimalno število pa sta dve priporočili. Včasih jih je lahko več, do štiri. Ker pri nas ni tako veliko podjetij, ki zahtevajo priporočila v samem oglasu, naj vas to ne odvrne od tega, da jih pošljete kot priponko. Čeprav spraševanje po priporočilih ni običajna praksa slovenskih delodajalcev, lahko s pošiljanjem dveh priporočil izstopite iz množice kandidatov in povečate svoje možnosti za povabilo na zaposlitveni razgovor.
Pomembno je upoštevati, da morate poslati dve priporočili različnih delodajalcev, da izkažete, da ste imeli dve ustrezni zaposlitvi. V skladu z oglasom za delo, na katerega se prijavljate, in panogo, v kateri dela potencialni delodajalec, mora vaše priporočilo izhajati od ustreznega organa. Če imate torej pet priporočil, dobro premislite, katerega boste poslali in ali vam bodo informacije iz njega koristile. Prav tako naj eno priporočilo poudari vaše strokovne kvalitete, drugo pa vaše osebne lastnosti in timski duh.
Kako do študentskega dela
Katera dela lahko opravljaš med študijem si lahko prebereš v našem članku Študij in delo: kaj lahko počnete med študijem?
Prosta delovna mesta, ki jih lahko opravljaš preko študentske napotnice najdeš tukaj.