Študentski servis nove generacije

Predpisi na področju študentskega dela

Na področju študentskega dela veljajo posebni predpisi, ki urejajo delovne pogoje, pravice in obveznosti tako študentov kot delodajalcev. Ti predpisi vključujejo določila o delovnem času, nadurnem delu, zdravstvenih pregledih, varnosti in zdravju pri delu ter o nadomestilih za prevoz in malico. Zakonodaja natančno opredeljuje, kako morajo biti organizirani in plačani delo ter delovni pogoji, s čimer zagotavlja pravično obravnavo študentov na trgu dela.

Zakon o delovnih razmerjih postavlja jasne omejitve glede organizacije delovnega časa za zagotavljanje pravičnih delovnih pogojev:

- Polni delovni čas je omejen na maksimalno 40 ur na teden, s čimer se zagotavlja uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenih.

- Nadurno delo je dodatno regulirano z omejitvami: ne sme preseči 8 ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto. Maksimalno trajanje delovnega dneva, vključno z nadurami, ne sme presegati 10 ur.

V primerih, ko narava ali organizacija dela to zahtevata, je možna neenakomerna razporeditev delovnega časa. Vendar pa tudi pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa zakon omejuje delovni čas na največ 56 ur na teden.

Te omejitve so namenjene zaščiti zaposlenih pred prekomernim delovnim časom in zagotavljanju njihovega zdravja ter dobrobiti, obenem pa omogočajo delodajalcem prilagodljivost pri organizaciji delovnega procesa, kolikor to dopuščajo zakonske omejitve.

Za dijake in študente, mlajše od 18 let, veljajo posebna pravila pri študentskem delu, ki zagotavljajo njihovo varnost in dobrobit:

- Prodaja tobačnih izdelkov ni dovoljena za mladoletne osebe.

- V primeru, da delovni dan traja 4,5 ure ali več, imajo pravico do 30-minutnega odmora za malico.

- Nadurno delo ni dovoljeno. Mladoletne osebe lahko delajo do največ 8 ur dnevno in skupno ne več kot 40 ur tedensko.

- Delo v nočnem času, med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj naslednjega dne, za mladoletne ni dovoljeno. V tem času je zagotovljeno obdobje počitka.

- Med posameznima delovnima dnevoma je zagotovljeno 12-urno obdobje počitka, prav tako pa mladoletni delavci uživajo pravico do 48 ur neprekinjenega tedenskega počitka.

- Prepovedano je opravljanje del, ki predstavljajo povečano tveganje za nesreče ali so sicer nevarna, kot so dela na višini, dvigovanje težkih bremen, delo v ekstremnih temperaturah, pri visoki ravni hrupa ali vibracij, ali dela, ki vključujejo izpostavljenost sevanju.

Te smernice so zasnovane za zaščito mladih in zagotavljanje varnega delovnega okolja, zato je pomembno, da se jih tako dijaki, študenti kot delodajalci držijo.

Glede nočnega dela Zakon o delovnih razmerjih postavlja jasne smernice za mladoletne delavce, stare manj kot 18 let:

- Prepovedano je opravljati delo v nočnem času, ki je opredeljeno kot obdobje med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj naslednjega dne.

- Izjeme so dovoljene v primeru dela na področjih, kot so kultura, umetnost, šport in oglaševanje, kjer se nočno delo lahko opravlja med polnočjo in 4. uro zjutraj.

- Za študente, ki so dopolnili 18 let, omenjene časovne omejitve za nočno delo ne veljajo.

Ta pravila so oblikovana z namenom zaščite mladoletnih delavcev in zagotavljanja njihove varnosti ter zdravja. Za starejše študente, ki so že polnoletni, pa zakon predvideva večjo fleksibilnost glede ure opravljanja dela.

Dijaki in študenti, ki so zaposleni, imajo pravico do plačanih odmorov med delom, ki se štejejo v delovni čas:

- Pri delovnem dnevu, dolgem 8 ur, imajo pravico do 30-minutnega plačanega odmora.

- Za tiste, ki delajo krajše, a več kot 4 ure (npr. 7 ur = 26.15 min, 6 ur = 22.30 min, 5 ur = 18.45 min, 4 ure = 15 min), je pravica do odmora določena sorazmerno s časom opravljanega dela.

- Odmor se lahko izvede šele po najmanj eni uri dela in najpozneje eno uro pred koncem delovnika.

- V primeru, ko je delovni čas krajši od 4 ur, pravica do odmora za malico ni zagotovljena.

Ta uredba zagotavlja, da so dijaki in študenti med delom ustrezno spočiti in zaščiteni, hkrati pa je poskrbljeno, da se jim za čas odmorov ustrezno prizna in plača.

Po veljavni zakonodaji povračilo določenih stroškov, kot so malica, prevoz na delo, kilometrina ali dnevnice, pri študentskem delu ni predvideno. Kljub temu obstajajo možnosti za dijake in študente ter delodajalce glede urejanja teh stroškov:

- Delodajalci imajo možnost, da dijakom in študentom na prostovoljni osnovi povrnejo stroške prevoza. To običajno storijo tako, da se znesek prevoza pretvori v ekvivalentne delovne ure, ki se nato upoštevajo v sklopu urne postavke.

- Čeprav zakonodaja ne zahteva od delodajalca, da povrne stroške prevoza, lahko dijaki in študenti sami uveljavljajo te stroške pri zmanjševanju davčne osnove, ko oddajajo dohodninsko napoved.

- Kar zadeva malico, zakonodaja sicer ne predvideva povračila stroškov za malico, vendar je odmor za malico med delovnim časom plačan.

Ta ureditev omogoča določeno fleksibilnost in priložnosti za dijake in študente, da lahko kljub omejitvam zakonodaje delno povrnejo nekatere stroške, povezane z delom.

Pri opravljanju prakse se dogovor sklene med delodajalcem, šolo ter dijakom ali študentom. Ta dogovor ureja vse vidike prakse, vključno s plačilom in morebitnimi dodatnimi ugodnostmi:

- V nekaterih primerih lahko dijakom ali študentom na podlagi dogovora s podjetjem ali skladno s kolektivno pogodbo pripada nagrada, kot tudi povračilo stroškov, ki vključujejo prevoz in malico.

- Odgovornost za ureditev plačila, dokumentacije, postopkov zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (obrazec M12), plačilo prispevkov in oddajo REK obrazcev je v celoti na strani delodajalca, ne študentskega servisa.

- Za podrobnejše informacije o praksi, vključno z njenimi pogoji in možnostmi, se dijaki in študenti lahko obrnejo neposredno na svojo šolo ali fakulteto.

Da, v skladu z zakonodajo morajo biti vse ure, ki jih študent opravi pri delodajalcu, plačane, tudi če gre za delo v okviru uvajanja. Delo v okviru uvajanja ali praktično usposabljanje brezposelnih mladih je lahko del plačanega ali neplačanega programa, vendar pa zakon določa, da morajo biti vse ure, ki jih študent opravi pri delodajalcu, ustrezno plačane. Pomembno je, da študenti za svoje delo prejmejo ustrezno nadomestilo, ki odraža njihov prispevek in trud, ki ga vložijo v delovno okolje.

Zakon o delovnih razmerjih jasno določa, da je vsak delavec, v tem kontekstu dijak ali študent, ki pri svojem delu ali v zvezi z delom povzroči škodo delodajalcu zaradi namernih dejanj ali hude malomarnosti, dolžan povrniti nastalo škodo.

Ta določba zagotavlja, da so delavci odgovorni za svoje delovanje in morebitne posledice, ki iz tega izhajajo, ter spodbuja odgovorno in skrbno ravnanje z delovnimi sredstvi in nalogami.

Za dijake in študente, ki opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, so zdravstveni pregledi obvezni in se razlikujejo glede na naravo in tveganja delovnega mesta:

- Za delovna mesta brez posebnih nevarnosti: V primerih, ko delo na delovnem mestu ne predstavlja posebne nevarnosti za zdravje ali ko ni posebnih tveganj, je za dijake in študente dovolj zdravniško potrdilo, pridobljeno na podlagi opravljenega pregleda v okviru programa preventivnega zdravstvenega varstva. Pogoj je, da je bil pregled opravljen v zadnjih petih letih.

- Za delovna mesta s posebnimi tveganji: Če ocena tveganja za določeno delovno mesto kaže na posebna tveganja ali nevarnosti, mora delodajalec zagotoviti, da dijak ali študent opravi celovit zdravstveni pregled pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela. Obseg tega pregleda je določen v 6. členu pravilnika, izvaja pa se v skladu z roki in zahtevami, ki jih določa izjava o varnosti za to delovno mesto.

Zdravstveni pregled je obvezen v naslednjih primerih:

- Ko izjava o varnosti in zdravju pri delu nakazuje posebne zdravstvene zahteve za delo na določenem delovnem mestu.

- Če iz ocene tveganja izhajajo možnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom.

- Ko je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Ti pregledi so namenjeni zagotavljanju varnosti in zdravja dijakov ter študentov na delovnem mestu, hkrati pa prispevajo k preprečevanju morebitnih nezgod ali zdravstvenih težav, povezanih z delom.

Zanimivo dejstvo:

Po podatkih Eurostata je v EU pogostost nezgod pri delu med delavci, starimi od 18 do 24 let, za več kot 40 % višja kot v drugih starostnih skupinah. Razlike med dejavnostmi in poklici so precejšnje. Najbolj nevarno je prvo leto zaposlitve. [Vir: https://vzd.mddsz.gov.si/varnost-in-zdravje-pri-delu/informacije-za-prednostne-skupine/mladi]

Pri študentskem delu delodajalec plačuje Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, ki znaša 0,53 % od zaslužka dijaka ali študenta. Ta prispevek je namenjen kritju dodatnih tveganj, povezanih z delom, in ne pomeni, da študent ali dijak avtomatično prejme odškodnino v primeru poškodbe ali poklicne bolezni. Ključno je, da prispevek omogoča dostop do zdravstvenih storitev, ki so potrebne zaradi poškodb ali bolezni, nastalih v zvezi z delom.

Urejanje celotne administracije in plačevanje prispevkov prevzame študentski servis, kar študentom in dijakom olajša postopek in omogoča, da se osredotočijo na delo in študij, medtem ko so ustrezno zavarovani za primer poškodb ali bolezni, povezanih z njihovim delom.

V primeru, da doživite nezgodo ali se poškodujete pri študentskem delu, je ključnega pomena, da ta dogodek nemudoma sporočite svojemu neposrednemu vodji ali delodajalcu. Sledi izvedba vseh ustreznih internih postopkov, ki so potrebni za obravnavo incidenta. To vključuje zbiranje informacij o nezgodi, zagotavljanje prve pomoči in po potrebi ukrepanje za preprečitev nadaljnjih incidentov.

Poleg internih postopkov je obveznost delodajalca, da nezgodo prijavi preko portala SPOT (Slovenska poslovna točka), ki omogoča elektronsko poslovanje s področij gospodarstva in podjetništva. Ta uradna prijava je pomemben korak za zagotavljanje, da se vse nezgode ustrezno dokumentirajo in obravnavajo v skladu z zakonodajo.

Ta postopek je zasnovan tako, da zagotavlja hitro in učinkovito ukrepanje v primeru nezgod na delovnem mestu, hkrati pa skrbi za pravice in varnost zaposlenih študentov in dijakov.

Delodajalci, ki zaposlujejo dijake ali študente, imajo ključno vlogo pri zagotavljanju njihove varnosti in zdravja na delovnem mestu. To vključuje:

- Zagotavljanje varnostnih sredstev: Glede na ocenjena tveganja na delovnem mestu je nujno, da se dijakom in študentom zagotovijo ustrezna zaščitna sredstva, kot so delovna obleka, zaščitne rokavice, glušniki itd., za varno opravljanje njihovih nalog.

- Usposabljanje za varno delo: Usposabljanje vključuje dva ključna segmenta:

  1. Teoretični del usposabljanja se lahko izvaja zunaj delovnega mesta, vendar mora biti pod vodstvom pooblaščene osebe, kot so varnostni inženirji ali strokovni delavci, ki so za to posebej usposobljeni ali zunanji pogodbeni izvajalci.

  2. Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen specifikam delovnega mesta in se zato izvaja neposredno na delovnem mestu. Razvoj in izvedbo praktičnega dela nadzira varnostni inženir ali strokovni delavec v podjetju.

- Izobraževanje o higieni živil (HACCP sistem): Za delodajalce, ki se ukvarjajo z živilsko dejavnostjo, je pomembno, da prevzamejo odgovornost za izobraževanje svojih zaposlenih o higieni živil. To lahko izvaja bodisi notranji nadzor bodisi zunanja strokovna organizacija.

Te obveznosti so ključnega pomena ne samo za zaščito zdravja in varnosti mladih delavcev, temveč tudi za izpolnjevanje zakonskih zahtev na področju varnosti živil in zagotavljanje produktivnega in varnega delovnega okolja.

Da, študent, ki ima odprt s.p. (samostojno podjetništvo), izgubi pravico do opravljanja dela prek študentskega servisa. Ta omejitev izhaja iz Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki jasno določa pogoje, pod katerimi študentom pripadajo določene pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta.

Te pravice vključujejo:

- Pravico do zdravstvenega varstva.

- Subvencionirani prevoz.

- Subvencionirana prehrana.

- Subvencionirano bivanje.

- Možnost dela preko študentske napotnice.

- Možnost prejemanja štipendije.

Študenti te pravice obdržijo le, če niso v rednem delovnem razmerju, ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti (npr. niso lastniki s.p.), niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb, in niso poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnega zavoda. Namen teh omejitev je zagotoviti, da ugodnosti, ki izhajajo iz statusa študenta, koristijo tistim, ki se v polni meri posvečajo študiju.

Pri študentskem delu je obvezno voditi natančno evidenco delovnega časa, kar vključuje ne samo zabeležene ure opravljenega dela, ki služijo kot osnova za obračun in izplačilo, ampak zdaj tudi beleženje natančnega časa prihoda in odhoda ter podatkov o izrabi odmora za malico.

Za način vodenja evidence ni natančno predpisanih pravil; lahko je elektronska, ročna ali kombinacija obeh (hibridna). Tako delodajalci kot dijaki in študenti imajo možnost vpisovanja podatkov, kar lahko poteka preko skupne Excel datoteke, dostopne v oblaku, omogočajoč sprotno in dnevno ažuriranje.

Poleg tega je delodajalec zavezan k pisnemu obveščanju dijaka ali študenta o zabeleženih podatkih za pretekli mesec. Dijaki in študenti imajo pravico do tedenskega vpogleda v to evidenco. Če pa imajo stalni neposredni elektronski dostop do evidence, je zahteva za tedensko ali mesečno obveščanje avtomatično izpolnjena. Ta sistem zagotavlja transparentnost in omogoča lažje spremljanje ter urejanje obveznosti, povezanih z delovnim časom in plačilom za opravljeno delo.